Medved na Orlah!!!, kolesarjenje, pokanje in mlečna kislina
Objavil/a Insomniac 11.06.2008 pod Slovenija, Vse, Šport
Včeraj sem se zopet spravil na kolo, tokrat za spremembo v Ljubljani. Izletov pri nas na Gorenjskem poznam kar precej, Ljubljana pa mi je precej bolj tuja. Vzpon na Orle je zgledal zanimiv in ne pretežak, saj sem letos komaj dobro začel kolesariti1. Po dolgočasni vožnji po LJ se je začela fina asfaltirana pot na Orle, ki je dokaj položna in mi ni predstavljala težav. Se je pa večja ovira pojavila nad kamnolomom na koncu te razgledne vasice. No ja, saj ni bil tako velik, mladič medveda namreč!
Kdo bi si mislil, da lahko komaj kakšnih 7km od odcepa z dolenjsko cesto naletiš na medveda. Prva misel je bila “Hitro obrni in pelji stran” a sta me radovednost in moja fotografska žilica prikovali na mesto. Hitro sem potegnil mobitel2 in naredil tole fotko:
Tista rjavkasta kepa na cesti, če kdo ne najde 
Obup, saj vem. Samo kaj več si že nisem upal. Medvedek je kaj kmalu zgubil zanimanje zame, se obrnil in odkobacal s ceste. Pot mimo Molnika do Šentpavla je bila tako zaprta in bo ostala za kdaj drugič. Kasneje sem našel par lanskih novic o medvedih v neposredni bližini Ljubljane, tako da zgleda ni to tako neobičajno, kot se mi je zdelo.
Sledil je spust po asfaltni cesti proti Ljubljani in ker je bilo v nogah še precej moči, še vzpon na Golovec. No na Golovec pa sem malo močneje pritisnil na pedala, zgleda premočno, ker mi sedaj nekaj ropota okoli sprednjega menjalnika, bo treba pogledat kaj je, med potjo se mi ni dalo. Zadnjih 500m, tik preden se začne cesta spuščati, sem pritiskal na vso moč in tik pod vrhom so me noge fino zapekle. To je tisti občutek! Ko na vrhu samo omahneš na sedež, saj noge ne sodelujejo več in samo čakaš, da kolo samo začne nabirati hitrost, saj si ti le še balast na kolesu. Ja, jutri bo spet treba na kolo. Samo ne na Orle, raje kam drugam 
Komentarji
7 odgovorov na “Medved na Orlah!!!, kolesarjenje, pokanje in mlečna kislina”
Komentirajte
au, in jaz se včasih sprehajam tam … ampak … saj medoti so prijazne živali, a ne?
Ja saj jaz tudi nisem mogel verjet. Sem srečal nekega domačina, ki se je odpravljal v tisti smeri in mi skoraj ni verjel, ko sem ga opozoril.
Medvedek je zgledal prijazen ja, samo dvomim, da bi te njegova mama samo gledala, če bi mu prišel blizu
Vau, sam sem ravne te dni razmišljal, da bi naredil kakšno vožnjo tam okoli. Lani sem šel po tej poti nad kamnolom dvakrat. Enkrat sem iz Orl hotel priti mimo Molnika in Repč na Mali Lipoglav pa sem nekje narobe zavil in končal v Šentpavlu. Drugič pa sem do tega kamnoloma prilezel po precej divjih stezah iz druge strani iz Lanišča pri Škofljici.
Če je bila ta medvedka lani že na tem področju, me je verjetno kje od daleč opazovala in si mislila, kaj ta norec kolesari po tej goščavi. Brrr. Se bom raje še naprej rekreiral po Polhograjcih.
Ja, verjetno se ni najbolj pametno zadrževati v tistih krajih. Kot kaže ga ni pred mano še nihče opazil, saj se nič ne govori o tem. No še dobro, drugače bi se spet začela gonja proti medvedom.
Danes sem videl “samo” srno, samo je ušla preden sem fotoaparat potegnil iz torbe
Ajoj škoda ,.. samo teh živali namesto vedno več je vedno manj.
Škoda, da si imel s sabo samo telefon. Z aparatom bi ga lahko vsaj malo bolj približal.
Vsekakor te pa občudujem , da si se spomnil vsaj to slikco naredit. Jaz, če bi videla medveda, bi jo prvo ucvrla, potem, ko bi bila na ‘varnem’, bi se sekirala, zakaj nisem fotkala
Ja, sej če pomislim, sem kar mal tvegal, čeprav je deloval čisto prijazen. Mama bi bila verjetno malo manj